Praksa IV

• zaključevanje še nedokončanih nalog in projektov
• dopolnjevanje in poglabljanje kompetenc, ki jih ni osvojil v zadostni meri, ali jih še želi izpopolniti
• pogled naprej – razvijanje spretnosti za iskanje zaposlitve, načrtovanje poklicne kariere
• iskanje priložnosti za zaposlitev, načrtovanje inovacije, povezane z možnostjo zaposlitve, s poudarkom na udejanjanju uporabniške perspektive pri raziskovanju potreb, načrtovanju in izvajanju storitev
• zaključna evalvacija poteka, izkušenj in dosežkov celotne prakse

Predmetno specifične kompetence:
Poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika SD
Sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci na konkretnem področju SD
Razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na konkretnem področju SD
Znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na konkretnem področju SD
Poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za SD pomembnih drugih strok (sociologija, psihologija, antropologija, pedagogika, pravo idr.)
Sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na konkretnem področju SD
Sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti sodelujoče-ga v postopke SD
Sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v SD

• inovativni pristopi pri raziskovanju potreb in načrtovanju storitev
• udejanjanje spretnosti etike udeleženosti z uporabniško perspektivo
• evalvacijske spretnosti
• metode in tehnike intervizije
• epistemološka perspektiva v socialnem delu
• spolna perspektiva in nasilje v praksi socialnega dela
• specifični problemi socialnega dela – v skladu s programom izbirnega modula
• načrtovanje poklicne kariere
• načrtovanje lastne poklicne kariere

Čačinovič Vogrinčič, G., Kobal, L., Mešl, N., & Možina, M. (2005). Vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika.  Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Čačinovič Vogrinčič, G., Mešl, N. (2019). Socialno delo z družino: soustvarjanje želenih izidov in družinske razvidnosti. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Flaker, V., Mali, J., Rafaelič, A., & Ratajc, S. (2013). Osebno načrtovanje in izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Dragoš, S., Leskošek, V., Petrovič Erlah, P., Škerjanc, J., Urh, Š., & Žnidarec Demšar, S. (2005). Krepitev moči. Zbirka Katalog socialnega dela. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije. (1998). Kodeks etike socialnih delavk in delavcev Slovenije. Pridobljeno 1.10.2019 s https://dsdds.splet.arnes.si/kodeks-etike/
Leskošek, V. (1994). Kontrola in pomoč v socialnem delu. Socialno delo, 33(2), 83-91.
Mali, J. (2008). Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Mesec, B. (2006). Očarani z močjo. Socialno delo, 45(3-5), 235-247.
Mešl, N. (2008). Razvijanje in uporabna znanja v socialnem delu z družino. Procesi soustvarjanja teoretskega znanja v praksi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Socialna zbornica Slovenije. (2014). Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu. Pridobljeno 1.10.2019 s https://e9192261-c434-4751-8405-d838df5e9886.filesusr.com/ugd/304490_de9b37a10bd04d89a368293b4b3d5302.pdf
Šugman Bohinc, L. (2007).  Dejavniki uspešnega razgovora v procesu raziskovanja življenjskega sveta uporabnika. V: Šugman Bohinc, L., Rapoša Tajnšek, P., & Škerjanc, J. (ur.), Življenjski svet uporabnika. Raziskovanje, ocenjevanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov (str. 49-69). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Šugman Bohinc, L.(2010). Od objektivizma h konstruktivizmu in socialnemu konstrukcionizmu v sistemski psihoterapiji. Kairos. Slovenska revija za psihoterapijo. 4(1-2), 51-65.
Urek, M., Čačinovič Vogrinčič, G. Miloševič, Arnold, V., Poštrak, M., & Stefanoski, P. (2008). Zapisovati socialno delo, (Zbirka Katalog socialnega dela). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Zaviršek, D., Zorn, J., & Videmšek, P. (2002). Inovativne metode v socialnem delu: opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba.

Vpis v tekoči letnik študija.
 

Oceni se praksa v učni bazi in učna mapa. Praksa se oceni na podlagi; dnevnikov prakse, poročanja v mentorski skupini in opisne ocene mentorja v učni bazi. Učna mapa vsebuje; poročila o posameznih nalogah, končno poročilo (esej), druge dokumente, kot so; načrt prakse, dogovor z uporabnikom in drugi, s programom prakse določeni dokumenti.

Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja: 1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno, vsi izdelki morajo biti ustrezni za pozitivno oceno. Opisno oceno prakse poda mentorica na UB, predlog končne ocene nosilcu prakse poda mentorica FSD.